Poslušam

Svet je vse bolj razvit, življenja imajo veliko tehnične podpore, a to zahteva tudi več pozornosti, odzivnosti, učinkovitosti, več, več, več. Posledično se vedno bolj hiti, za nečem stremi, manj se časa nameni druženju, manj je časa za umiritev, za vpogled v sebe. Kdaj ste si vi nazadnje vzeli čas samo zase? Vse prepogosto se tudi čas za druženje spremeni v hiter klepet, kavo, pa že naprej hiti. In tako ugotovite, da v tem kratkem času ne najdete priložnosti, da bi iskreno delili svoja občutenja, dvome, želje, skrbi, pomisleke, … Kje je šele tisti pravi čas, ko se vse umiri, šumi in glasovi okolice utišajo in začutite mir. Mir v katerem naša vprašanja dobijo odgovore.

In koliko med druženjem poslušate in koliko drugi vas? Je poslušanje aktivno ali ste v resnici z mislimi že pri tem kaj bo danes za večerjo, kaj bo treba jutri postoriti, koliko dela je v službi ostalo še nenarejenega,… Vse pogosteje zaznavam želje po biti slišan. Biti slišan, brez obsojanj, brez ugovarjanja, samo slišan. Vse prepogosto se ne znamo odločiti, kaj izbrati, kako postopati, … dokler ne povemo tega na glas. Na glas izgovorjeno pa nam pogosto samo poda odgovor.